Mikrobiom in disbioza


Črevesni mikrobiom ali črevesna mikrobiota je največji simbiotski ekosistem v človeškem telesu in igra najpomembnejšo vlogo pri vzdrževanju črevesne homeostaze. Sestavljajo ga vsi mikroorganizmi (bakterije, glivice, evkarionti in virusi), ki se v nahajajo v črevesju. Slednjih je pri zdravih posameznikih lahko preko 1.000 različnih vrst sevov, ob bolezni pa se lahko razredčijo tudi na le nekaj sevov. Ljudje imamo nekaj čez 40 vrst sevov enotnih, ostali pa se razlikujejo – vsakdo izmed nas ima unikaten mikrobiom.

Vloga mikrobioma se ne ustavi samo pri vplivu na stanje in procese v črevesju (prebava živil in presnova hranil) – raziskave zadnjega desetletja in pol so potrdile vpliv mikrobima na vse od bolečine, počutja, spanja, stresa, koncentracije, do tega kako naše telo uporabi hrano, ki jo zaužijemo in kako se bojuje proti infekcijam.



Črevesni mikrobiom lahko razdelimo na 3 ključne dele
 
Dobrodejni del sestavljajo mikroorganizmi, ki imajo temeljito raziskano in potrjeno pozitivno delovanje v telesu in se v praksi imenujejo probiotiki. 
Komensalni del je največji del mikrobioma, sestavljajo ga mikroorganizmi, ki vzdržujejo ravnotežje, a se njihove aktivnosti v primeru disbioze lahko obrnejo tudi v negativne.
Patogeni del sestavljajo mikroorganizmi z negativnim vplivom na zdravje in naj za vzdrževanje homeostaze ne bi presegali 15% deleža v celoti.

O uravnoteženem mikrobiomu govorimo, kadar dobrodejni in komensalni del predstavljata vsaj 75% delež v celoti - to stanje poimenujemo evbioza. Kadar patogeni del presega 15% delež govorimo o disbozi. Disbioza med drugim predstavlja tveganje za stanjšanje črevesne sluznice, ki ščiti črevesno steno, da ta lahko normalno opravlja svoje funkcije. Če oz. kadar pride do stanjšanja črevesne sluznice, se pojavijo vnetja na črevesni steni in motnje v delovanju mehanizma, ki v krvni obrok prepušča hranila in preprečuje prehajanje nevarnih snovi v krvni obtok (t.j. presnovni ostanki, patogeni, toksini, ipd.). To stanje v praksi poznamo pod splošno uporabljenim imenom sindrom prepustnega/puščajočega črevesja ali kar z anglizmom Leaky gut.
 
Disbioza in posledično povišana prepustnost črevesne stene sta prepoznani kot prvi fazi številnih kroničnih bolezni. Konkretneje, znanstveniki ugotavljajo, da se ravno iz njiju razvije preko 80% kroničnih bolezni.

Kadar je črevesni mikrobiom v disbiozi je motena tudi absorpcija hranil iz prehrane – praktično to pomeni, da izvrstna hranila, ki smo jih zaužili z živili in prehranskimi dopolnili ne bodo optimalno absorbirana. Zato je smiselno vedno najprej uravnotežiti stanje mikrobioma in šele nato staviti na živila in prehranska dopolnila, ki bodo prinesla dodatne pozitivne učinke na zdravje.



Disbioza

Sodobno življenje je prenatrpano s stesorji, ki vplivajo na ravnotežje v črevesnem mikrobiomu in predstavljajo visoko tveganje za nastanek disbioze. Mikroorganizmi so namreč izjemno občutljivi in njihovo pestrost lahko kaj hitro skrčimo tako z dejavniki iz okolja, kot tudi z neprimernimi živili, kozmetiko, čistili in pretiranim razkuževanjem.  

Najpogostejši dejavniki tveganja za pojav disbioze
negativen vpliv na spremembe ravnotežja v črevesnem mikrobiomu
 
  • stres (emocionalni, psihični, fizični, travmatski)
  • nosečnost, menopavza  
  • enolična prehrana
  • esticidi, biocidi, herbicidi  
  • zahodni tip prehranjevanja
  • topila, mehčala, tioli  
  • konzervansi v živilih
  • PA, ftalati  
  • alkohol
  • virusi, glivice  
  • kajenje
  • zdravila  
  • EM sevanja (el. naprave, wi-fi, 3G, 4G, 5G)
  • težke kovine (Hg, Al, Cd,…)
  • intenzivni fizični napori
  • umetna sladila (aspartam, suklaroza,…)

V kolikor imate eno ali več spodnjih težav, je to lahko že dober pokazatelj disbioze 
 
  • anksioznost
  • depresija
  • diareja ali konstipacija
  • ekcemi, izpuščaji, srbečice
  • intolerance na živila
  • napenjanje in vetrovi
  • neprijeten zadah in telesni vonj
  • pogosti glavoboli
  • pogosti prehladi
  • pomanjkanje energije
  • poslabšanje spomina
  • razpoloženjska nihanja in nemir
  • pogosti prehladi
  • pomanjkanje energije
  • poslabšanje spomina
  • razpoloženjska nihanja in nemir
  • slaba koncentracija
  • upad libida
  • utrujenost
  • kronična / avtoimunska bolezen

Uglasitev črevesnega mikrobioma

Uravnoteženje stanja med posameznimi mikroorganizmi, še predvsem v dobrodejnem delu mikrobiote, se najhitreje doseže z dodajanjem širokega spektra živih mlečnokislinskih probiotičnih bakterij, ki se nahajajo v desnosučni mlečni kislini (L+). Najboljši izdelki vsebujejo po več 10 raznovrstnih efektivnih mikroorganizmov (EM), ki posnemajo naravna razmerja v zdravi človeški mikrobioti in imajo zmožnost ponaselitve v črevesju. Do neke mere bodo podprli tudi modulacijo komensalnega dela mikrobioma.

Tudi v samem komensalnem delu mikrobiote so potrebna določena razmerja predvsem med rodovi frimicutes in bacteroides, ki je pomembno za učinkovito delovanje imunskega sistema (GALT). Za neposreden vpliv na dodatno modualcijo komensalnega dela mikrobiote, se poleg široko spekternih pripravkov z efektivnimi mikroorganizmi poleg priporoča še uživanje nizko oksidiranih omega-3 maščobnih kislin v obliki naravnih trigliceridov, ki naj vsebujejo vsaj 2.000 mg EPK/DHK esencialnih maščobnih kislin. Omega-3 maščobe kisline bodo obenem dobrodejno delovale tudi na morebiten pojav vnetij na črevesni steni, ki se pojavijo zaradi neuravnotežene mikrobiote.  

Običajno za povrnitev evbioze v črevesju zadostuje že 3 mesečno dodajanje živih efektivnih mikroorganizmov (EM) in omega-3 maščobnih kislin in sprotna skrb za zdravo prehranjevanje. V odvisnosti izpostavljenosti dejavnikom tveganja je smiselno obdobje podaljšati oz. vsake toliko časa terapijo ponoviti, da se zagotovi sprotno uravnavanje ravnotežja. Telo bo še najbolj hvaležno podpore ob prehodih letnih časov (jesen/zima, zima/pomlad), ko se telo prilagaja na nove vremenske pogoje.  

Viri:

- Eubiosis and dysbiosis:  the two sides of the microbiota
- Interaction between the gut microbiome and mucosal immune system;
- Fight them or feed them: how the intestinal mucus layer manages the gut microbiota
- The Human Gut Microbiome – A Potential Controller of Wellness and Disease


 
Vavčer za digitalni marketing (izdelava spletne trgovine) sofinancirata
Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Copyright Eubioma © 2020   |   Pravno obvestilo   |   Uporaba piškotkov
Izdelava: MMStudio